membrana

Se naenkrat ozreš in vidiš, da je že toliko za tabo. Da gre čas tako hitro, da mu kar težko slediš. Pa imaš vseeno svoj ritem, se mu malo upiraš, na koncu pa vseeno prepustiš.
Sem malo obujala spomine. Na našo Nemčijo, Eurotrip in nasploh ne tisto krasno poletje, ki se mi je junija zdelo neskončno dolgo, ki sem mu pustila, da me čisto obrne, da razširi moj svet.
In kar ne morem biti resna, ko se spomnim sedenja pred železniško v Milanu in našega Amsterdama. Sladoleda v Berlinu in reke v Salzburgu, ko smo sedele in si govorile: ne da smo frajerke, a ne, da bo to en super spomin, ko bomo 50?
In na lansko poletje, za katerega se mi zdi, da ga sploh ni bilo, da je bil le tisti prekratek London in čisto nič drugega.
In nanj,ki mi je dal toliko in hkrati nič. Se ga včasih v mislih še vedno oklepam, ko prevlada samota v meni. On je vedel, kako je to. In je vedel,kaj narediti.
Jaz pa ne vem. Sploh zdaj, ko se oziram nazaj. Se mi zdi, da živim neko drugo življenje neke druge mene- prestrašene in zaskrbljene. Se mi zdi, da sem tukaj edina oseba in da me od vseh ostalih ločuje membrana- tanka, a kljub temu dovolj debela, da ne more nič in nihče do mene. Nič in nihče.
Se naenkrat ozreš in vidiš, da ni bilo čisto vedno tako. Zato si malo otožen, a pustiš času, da ti narekuje svoj ritem. Na koncu mu vedno popustiš.

Acta est fabula..

Po 27. januarju lažje diham.
=)

Cause it's alright..

Je trajalo veliko dlje, ampak po dveh mesecih si bil le še na papirju. In redko ( le, če so bile posredi borovničke) sem te komu omenila.
Tako ali tako marsikdo ne bi razumel.

you can always go back to your soulmate, that's what makes him a soulmate.

-I know where i wanna be in ten years, do you??
-I wanna be with you.

Can`t you see that I am not afraid?*

Več. To je to, kar rabim.

*C`mmon, c`mmon,c`mmon now touc me,baby.

Nikdar sonce ni tako žarelo..*

Se ti zdi vredu, če ti rečem, da mi dišiš kakor pomlad? Se ti zdi narobe, če poleti s tabo želim gola zaspat? Boš jeseni čakal zimo z mano in me nesel do pomladi?

Zunaj je siv dan, tak turoben, jesenski. Jaz sem pa super. :)
Težko sem jo že čakala, to jesen, ki je letos nasploh čudovita. Toliko sončnih dni, kot jih je bilo v dveh kratkih mesecih, jih lani nisem doživela celo leto. In toliko črnila, ki sem ga porabila v dveh kratkih mesecih, ga lani nisem porabila celo leto. Toliko super glasbe in koncertov, kot jih je bilo v dveh kratkih mesech, jih lani nisem slišala celo leto.
Tako da, jaz sem super- zaradi mnogih stvari, ki mi vedno znova polepšajo dan. Ja. :)

Če ti rečem, da bom vedno tvoja, a boš rekel, da boš moj?

With Love
Forever Yours :*

*Poljubljena

rimrimrimrimrim.

V pričakovanju jutrišnjega dne sem. Metulji v trebuhu ter mravljinci v stopalih, ki pa niso posledica živčnositi, temveč preplesane noči. :)
Če se me Janez jutri usmili in če je Marko frajer, potem bo vse super. Bom šla v ponedeljek na eno jackcolo v Jugoslavijo, bom poiskala svojega James Deana in in nasploh bo vse kot mora biti. Dum spiro, spero in ne bom se mu dala, Rimu. :)

With love
Forever Yours