malo za nazaj

Hallo!

yeah..se je dosti stvari zgodilo..ampak se mi ni dalo pisat. i know. shameonme.. :D

Torej- od počitnic in Alpske konvencije in z njo posledično toliko dobrih tipov, kot se jih naenkrat po avli naše šole še ni sprehajalo niti enkrat samkrat v 10000 letni zgodovini naše šole. :) Od bednega, ampak vseeno malo uživaškega vikenda v Čatežu mi ni kaj dosti spominov ostalo, zato se bom skoncentrirala predvsem na že zgoraj načeto temo.
Alpska konvencija- gre za t.i. youth parlament za dijake iz vseh alpskih držav- Slovenije, Avstrije, Švice, Italije, Nemčije, Francije, Lihtenštajna-in verjemite mi, ko pride na obisk okrog 60 tujcev ni kar tako. Še sploh če imaš prste zraven pri organizaciji, kjer so višje sile že teden dni pred prihodom gostov tako živčne, da bi nas skoraj pripravile do označevanja občine na 70 zemljevidih, čeprav je gor lepa slikica, pa še z rdečo je poudarjeno napisano Municipality of Maribor. Da smo skoraj cel teden preživele v tisti Jocotovi sobici z lepim ogledalom ni omembe vredno, kakor tudi ne dejstvo, da sem cel teden živela v upanju, da se poročim s pekom, s katerim bom živela srečno, debelo življenje.
Jah, kakorkoli, smo že pri boljši temi- moški osebki v suknjiču in kravati so dejansko dobri. :) Še sploh če je osebek mulat, ima drede (- saj je vsem jasno kaj mislim ne? če ne vem kak se napiše... :)) in božansko lep obraz. Ali pa je majhen, simpatičen in nosi zeleno kravato. Ali pa ga preprosto zanima kužno znamenje, ko ves izgubljen v karirasti jakni stoji na Glavnem trgu in mu po najboljših močeh poskušaš razložiti, kaj je kuga in zakaj je kužno znamenje bolj zanimivo od neke čisto navadne zgradbe. :)
Ko je vsega tega konec se 4 dni ne pogovarjam z mamo, ker je uničila mojo prihodnost in kakršnekoli upe, da bom čez 15 let živela lagodno življenje nekje v Švici.
Potem pa je bil že Čatež o katerem se mi niti ne da razlagati. Izumili smo Črnega črva, naspala pa sem se za cel teden nazaj.

Danes je spet vse po starem- dežuje, medtem ko mi skušamo iz našega 32 sošolca ustvariti novega razrednega matematika. Ko greva z Monico čez most je zopet veter in moj dežnik ne vzdrži naporov. Bogve zakaj je meni to smešno. res mi ni jasno- mokra sem, Monica šiba naprej kot da je na raketni pogon, ljudje pa me gledajo kot da sem z Marsa. Pa saj itak zadnje čase sploh ne vem, zakaj sploh kaj delam. Po Cosmotovih merilih sem celo depresivna. jeeej.

Ok- ne da se mi več, pa še Bones grem gledat- my new little obssesion- tak da..

With Love
Forever Yours

- Sem razmišljala..

- Kaj si razmišljala?

- Lahko smo srečni, da smo živi..

- ZAkaj to govoriš?

- Ne vem.

-.......

-Toliko dobrega še lahko storimo...