adrenalinsko preganjanje (dolg)časa :)

Heej...

Danes sem ugotovila, da imam nagnjenja k ekstremnim adrenalinskim dejanjem. Kako bi drugače razložili dejstvo, da iz gole ljubezni in veselja jezim Silvo, čeprav vem, da bom deležna ubijalskega pogleda. Ali pa to, da sem se danes spustila v pustolovščino vrste: pelji se z voznikom začetnikom. :)
Pa vendar... Silvin pogled je resnično luškan, Tigrica pa je več kot odlična voznica. In tako je adrenalin ostal varno v sredici nadledvične žleze. :)

Najlepša novica... Skoraj sem konec za letos.. čaka me še samo kemija, katero pa prepuščam višjim silam.. In srčno, srčno upam, da bo iz mene nastal genij, ki bo kos vsem spojinam, ki se ne bo vdal pod težo adicij, substitucij ali eliminacij in ne bo trepetal ob soočenju z masnimi deleži. Damn, wish i was a chemical hero/genious/god. :D

Ne da se mi učit. res, preveč je že poletje, čeprav dežuje in preveč razmišljam o drugih stvareh, čeprav v bistvu nimam o čem, ker mi je že Rebelde brezveze postal. :)

PA vseeno.. Danes je ful fajn dan. Odbojkaša sem vidla in je še vedno lep. Lepši. Najlepši. NeSašo. :D
Tukajle prilepim še drobno opravičilce: Karin, oprosti če nisem bla čisto pri stvari, ko sva se srečali. Je pač tak, da ko gre mimo Odbojkaš se zame čas ustavi.
In postane mi vroče... Nadaljevanje pa poznate že iz prejšnjih postov. :D

Baaah. Ne da se mi. :) Pustim še sam link od Najpesmi tedna, da vam malo polepšam dan. ;)

With Love
Forever Yours