Hejhej!
Je danes en tak deževen dan. S podočnjaki do kolen, ker pač nisem dosti spala. In z vprašanji v moji glavi, ker pač nihče ne pozna odgovora nanje. Niti jaz.
In se sprašujem..Kaj za vraga naj naredim? Ne vem, kaj bi bilo prav, vem pa, kaj bom. Isto kot zmeraj. Vedno isto. Potisnila vse skupaj nekam nazaj. Ker, zaboga, kaj pa naj bi drugega? Saj nimam izbire.
Je pa škoda, da si ne upam, da ne znam.. Me je zadnjič doletelo, da čas res beži. Da se bom enkrat kar zbudila in bo vse drugače. In takrat res nočem gledati nazaj in si misliti, da to ni to. Da tega nisem hotela. Da bi lahko bilo drugače, če bi si upala, če bi znala.
Bo tebi enako? Še eno vprašanje, an katerega mi nihče ne zna odgovoriti. Nihče, razen tebe. Tebe pa ne bom vprašala, ker.. Ker je pač bolje tako. In sem spet pri krožnicah. Super, res.
Je danes en tak deževen dan. Zato grem .. Poslušat The tide& Gunse in upat, da bom enkrat vedela vse odgovore. Da si bom upala in znala, da mi ne bo žal.
With Love
Forever Yours
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
preberite celoten blog, kar dober
Objavite komentar