točno tak. :)

Hejlaa..

Vedno znova se sprašujem.. Zakaj za vraga se ljudje ubadajo s preteklostjo? Kar je bilo, je bilo, in ni na svetu stvari, ki bi lahko to spremenila.
Zame je enako z ljudmi. V svojem, relativno dolgem, življenju sem spoznala mnogo ljudi. Nekateri so še zdaj del mojega življenja, drugi pa so pač..Odfrčali v orbito nekega drugega planeta in nimam neke strašne želje po ponovnem navezovanju stikov.
Zakaj torej, nekega lepega dopoldneva na kavi, začnejo ljudje verjeti, da meni ni vseeno za neko osebo, ki je na svetu zgolj zato, da dviguje število populacije? To, da se s to osebo po sili razmer celo kdaj pogovarjam, ne pomeni nič.
Drugače bi bilo, če bi mi ta oseba kadarkoli karkoli pomenila. Če bi bila res prijatelja, če bi bila jaz zaljubljena, če bi bila med nama zamera. Bi še morda mislila kdaj na takšne osebe, morda zaradi nekoga celo sekirala. Zdaj pa mi je preprosto vseeno, ker je moj življenjski prostor premajhen, da bi ga delila z njimi.
Ob meni je dovolj ljudi, ki so bolj vredni mojega časa. In na njih mislim, o njih sanjam, njih imam rada, zanje me skrbi. :*

aja, to moram nujno dodati: tiramisu je uspel, uradno sem se preimenovala v "Nin le` coucine` " :D Res je bil dober, čeprav sem ga delala prvič in to po dveh receptih. :) Damn, i`m good. :)

With Love
Forever Yours

P.S.- dobila sem novega, začasnega prijatelja na elektriko. Dokler mi bo na voljo, pričakujte mnogmnogo postov, za čas, ko ob meni ne bo nobenega takega prijatelja. :)