Za štiri milijoninke sekunde sem pozabila, kako se diha. Za štiri milijoninke sekunde se je okrog mene zavrtelo vesolje, jaz pa sem se počutila tako varno, da bi lahko svet začel razpadati na atome, pa se ne bi bala.
In za več kot štiri milijoninke sekunde me je bolela vsaka celica, ker si bil čisto ob meni, jaz pa se te nisem mogla niti dotakniti, čeprav sem lahko zaznala ritem tvojega srca. Preblizu si bil. Spet preblizu.
Moje življenje ima obliko koncentričnih krožnic. Prekleta fizika. Ne glede na to, kako daleč stran sem že, vedno pridem nazaj. Vedno.
Drugače je danes ful lep dan. V Centru smo imeli jajčkanje in nasploh vse diši po pomladi. In res nisem nameravala razmišljati o čem drugem, kot o biologiji, pa mi nekako ne uspeva. Mislim, da je kriva fizika.Itak je za vse kriva fizika. Ko Gorazd govori o spektru svetlobe in o fotonih, je v bistvu čisto fino razmišljati o neki čisto peti stvari. Čas imaš za razmislek o pomembnih in nepomembnih stvareh in se hkrati brez težav pretvarjaš, da ti je čisto jasno, o čem govorimo.
In ko se voziš domov, imaš samo še več časa. In še več, ko kuhaš in poslušaš radio.
Drugače je pa vse kul.. Tanja mi je dala nalogo, da razmišljam o darilu za njenega Tomaža. Zdaj trenutno mi nič ne uspeva najboljše, ampak bom. Tanja-obljubim. :) Tako, da se bom počasi odpravila nekomu težit, se malo zdret nad Tamalo, pa bo..
With Love
Forever Yours
če bi jaz bla Kurt Cobain bi tudi umrla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar