pha. :)

Ne ameriški bančniki, vozičkarke* in moški vozičkarke so krivi za vso sranje na tem svetu! amen. :)

Noro, noro. Prazniki so takorekoč že pred vrati, vsi že veselo držite roko na kljuki, jaz pa sem popolnoma brez božičnega vzdušja. Popolnoma.
Ne bom jamrala, kako v Mariboru ni snega, pa kako neprenehoma dežuje že dva meseca ( čeprav res!) ampak bom raje sanjarila o tem, da bi si šla po malo božičnega vzdušja k sosedom. Na Dunaj. Preštevat lučke, počasi srkat kuhano vino, medtem ko se bom zavita v šal sprehajala po sejmu, kakor že leta pred tem.
In je smešno to, da mi ne manjka lučk, niti kuhanega vina. Božičnega vzdušja mi manjka in snega in smeha in topline in ljubezni. Tega manjka, ljudje.

Sem danes nakupovala božična darila, kar seveda pomeni, da nisem kupila nič in bom v torek spet vsa panična tekala gor in dol po Europarku. Sem pa spet doživela napad tesnobe zaradi vozičkark in njihovih partnerjev. Ne maram jih, res. Sploh ne takrat, ko takorekoč zamašijo vrsto pred blagajno zaradi ogoomnega vozička, vseh nakupljenih plenic in babice, ki mora biti seveda obvezno zraven.
In ne, nisem pri volji za sklepanje kompromisov ali za deljenje ljubezni ljudem okoli mene.
Božičnega duha mi manjka, ljudje. To je to.

With Love
Forever Yours

* vozičkarke- 1. ženske z enormnim vozičkom, v katerem vrešči 3-9 mesečni otrok. Zaradi njega in zaradi vozička so močno omejene njihove zmožnosti normalnega komuniciranja z neznanci, posebej razvit pa je možganski center za mišljenje, da kraljujejo trgovinam (takšnim ali drugačnim, posebej pa tistim, kjer so stojala z oblačili res naložena in res zelo skupaj.) 2. moja največja nočna mora, če jih vidim 6 na kupu, kako maširajo po Gosposki ulici ali kako zavzamejo H&M.