sej je kul, samo vse je v presežniku :D

Hejč..

Je bil zadnjič tak dan, ko se je stemnilo še preden se je sploh pokazalo sonce. Malo je deževalo, malo ni, vglavnem ne dan za optimizem srečo in totalno evforijo.

Zgodile so se stvari, ki so potrebovale Center terapijo. :) In potem, potem smo bili vsi po malem v bedu. Ker je bil pač dan tak, ne zaradi česarkoli drugega. :)
Jaz, kot ponavadi, skušam potegniti vse najboljše iz tiste megle in dežja, zato sem se po malem tudi smejala, da bi bil dan malo lepši, kar pomeni, da sem bila jaz še nekako najbolj prešerno razpoložena.
In potem me je N. vprašal, zakaj smo vsi v bedu in zakaj smo tako hitro pobegnile iz Centra. Mu rečem, da je blo zaradi depresije. Da sem v bedu. :) Totalno depresivna. Da nisem vredu, vglavnem. Zdramatiziram nekaj, da se je slišalo res grozno. :) nekaj sem pač morala reči, saj ni blo potrebno, da vsi vedo, da nas pač vreme ubija. :)
In je zdaj prav luškano, me vsi sprašujejo, tisto čisto previdno: "Nina, kak si?" in potem se vedno nasmejim nazaj, rečem: " ful fajn."
nazaj pa dobim: " fajn, to rad/a slišim. "

Ljudje, nisem v depresiji, res pa je, da se mi zadnje čase vse dogaja na veliko. :) Kot sem že napisala: smejem se na veliko, na veliko tudi travmiram, ampak na veliko se tudi trudim, da ne bi. :)

Mi je pa všeč to, da vas skrbi zame. :D vem tudi, da zadnji posti niso kaj prida veseli in to, ampak.. dajte malo, poglejte okrog, pa pošljite lupčke tistim, ki to trenutno bolj rabijo kot jaz. Ko pa bo sila, pa bom že rekla kaj, nič skrbet. :)

With Love
Forever Yours