Raje bom nostalgična.
Se bom ozrla nazaj, v leto 1999. Bila sem v drugem razredu, ko mi je sestrična prvič predvajala Pot v x. Posnela si jo je na kaseto, tako, da je radijski napovedovalec nekje na sredi pesmi že govoril. Takrat.. Takrat sem se jaz čisto malo zaljubila. :) In takoj naslednjič, ko me je mami peljala v mesto, sem ji zagnjavila za ID. In sem ga dobila. Ena izmed redkih moje generacije, ki je Siddharto začela poslušati veliko pred Rh-, ki jim je prinesel status, kot ga uživajo zdaj. Ena izmed redkih, ki je na vseh njihovih koncertih najbolj čakala pesmi ... , Le mavrica in Siddharta, ne pa Naiven ples in Rave.
In grem malo naprej. Mami me vzame s sabo na moj prvi Serš rock. Tam ena nadobudna mlada skupina igra Siddharto. Še zdaj se spomnim krika veselja malega otroka ( torej mene :D) : "mami, Siddharto igrajo!" :)
Moj prvi pravi koncert. Siddharta. Jaz in Lina in njen stric, ki naju je čakal v avtu. :) Cel koncert je prespal, midve pa sva skakale in norele v drugi vrsti. Nenormalno dobro. :)
In se počutim kot omica zdaj, ko tako nostalgično gledam nazaj. :) Po drugi strani pa čutim tisto noro pričakovanje novega cd-ja. Navsezadnje so me spremljali v zadnjih 10 letih mojega življenja in to ni kar tako. In ja, vem, da je sentimentalnost odveč, ampak si jo zaslužijo. :) Kakorkoli obrneš, so le eden največjih bandov v Sloveniji. In Saga se komaj nadaljuje. :)
*Siddharta-Vojna idej
With Love
Forever Yours
Ni komentarjev:
Objavite komentar