Kaj si se že lupčkal kdaj z zlato maturantko?
nisi, ne? Te pa pridi. :D
In važno je da hodiš, hodi, hodi, samo ravno. Zato, da ne krvaviš iz mozga, ker on obstaja. Obstaja pa takrat, ko hodi. Hodi, hodi, samo naprej hodi. Za mano hodi, samo za mano.
Torek, 14 julij 2009
Ponedeljek, 6 julij 2009
Povabilo - Oriah Mountain Dreamer
Ne zanima me, s čim si služiš kruh. Rada bi vedela po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati, da bi si izpolnil to srčno hrepenenje.
Ne zanima me, koliko si star. Rada bi vedela, ali boš tvegal, da te bodo drugi imeli za bedaka zaradi tvoje ljubezni, zaradi tvojih sanj, zaradi pustolovščine tvojega življenja.
Ne zanima me, kateri planeti so v kvadrantu s tvojo Luno. Želim vedeti, ali si se dotaknil središča svoje britkosti, ali te je življenje s svojimi izdajstvi odprlo ali pa te je strlo in si se zaprl, da te ne bi dosegla nobena bolečina več. Rada bi vedela, ali lahko mirno obsediš z bolečino - mojo ali svojo - ne da bi jo poskusil skriti, zabrisati ali odpraviti.
Vedeti hočem, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali tvojo lastno, ali lahko razposajeno plešeš in dovoliš, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah, ne da bi nas druge opominjal, da moramo biti previdni in realni, da se moramo zavedati omejenosti človeškega bivanja.
Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ, resnična. Rada bi vedela, ali si upaš razočarati drugega, da bi ostal zvest sebi; ali lahko preneseš, da si obtožen izdajstva, ne da bi izdal svojo dušo; ali si lahko nezvest in torej vreden zaupanja.
Vedeti hočem, ali lahko vidiš lepoto, vsak dan, tudi kadar ni ljubka, in ali lahko napajaš svoje življenje iz njene navzočnosti.
Vedeti hočem, ali lahko živiš z neuspehom, svojim ali mojim, pa še vedno obstojiš ob robu jezera in zavpiješ proti lunini srebrnini: "Da!"
Ne zanima me, kje živiš in koliko denarja imaš. Rada bi vedela, ali se po noči žalosti in obupa, izmučen in premražen do kosti, lahko dvigneš in narediš kar je treba, da nahraniš otroke.
Ne zanima me, koga poznaš, niti kako si se znašel tukaj. Zanima me, ali boš pripravljen stati z menoj sredi ognja, ne da bi se umaknil.
Ne zanima me niti kje, niti kaj, niti pri kom si se učil. Rada bi vedela, kaj te podpira od znotraj, ko je vsega drugega konec. Rada bi vedela ali znaš biti sam s seboj, in ali ti je res všeč družba, ki jo imaš v trenutkih praznine.
Ne zanima me, koliko si star. Rada bi vedela, ali boš tvegal, da te bodo drugi imeli za bedaka zaradi tvoje ljubezni, zaradi tvojih sanj, zaradi pustolovščine tvojega življenja.
Ne zanima me, kateri planeti so v kvadrantu s tvojo Luno. Želim vedeti, ali si se dotaknil središča svoje britkosti, ali te je življenje s svojimi izdajstvi odprlo ali pa te je strlo in si se zaprl, da te ne bi dosegla nobena bolečina več. Rada bi vedela, ali lahko mirno obsediš z bolečino - mojo ali svojo - ne da bi jo poskusil skriti, zabrisati ali odpraviti.
Vedeti hočem, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali tvojo lastno, ali lahko razposajeno plešeš in dovoliš, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah, ne da bi nas druge opominjal, da moramo biti previdni in realni, da se moramo zavedati omejenosti človeškega bivanja.
Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ, resnična. Rada bi vedela, ali si upaš razočarati drugega, da bi ostal zvest sebi; ali lahko preneseš, da si obtožen izdajstva, ne da bi izdal svojo dušo; ali si lahko nezvest in torej vreden zaupanja.
Vedeti hočem, ali lahko vidiš lepoto, vsak dan, tudi kadar ni ljubka, in ali lahko napajaš svoje življenje iz njene navzočnosti.
Vedeti hočem, ali lahko živiš z neuspehom, svojim ali mojim, pa še vedno obstojiš ob robu jezera in zavpiješ proti lunini srebrnini: "Da!"
Ne zanima me, kje živiš in koliko denarja imaš. Rada bi vedela, ali se po noči žalosti in obupa, izmučen in premražen do kosti, lahko dvigneš in narediš kar je treba, da nahraniš otroke.
Ne zanima me, koga poznaš, niti kako si se znašel tukaj. Zanima me, ali boš pripravljen stati z menoj sredi ognja, ne da bi se umaknil.
Ne zanima me niti kje, niti kaj, niti pri kom si se učil. Rada bi vedela, kaj te podpira od znotraj, ko je vsega drugega konec. Rada bi vedela ali znaš biti sam s seboj, in ali ti je res všeč družba, ki jo imaš v trenutkih praznine.
Nedelja, 5 julij 2009
let it be
Hejla!
Zdaj pa je zares konec. Počitnice so se prav zares začele, razrednega piknika sicer še ni bilo, ampak bo. Bo. :)
In komaj že čakam, medtem ko je ena ljubica na morju, druga pa je tudi odpotovala v neznano. Komaj že čakam, ker takrat bo jasno, če se naslednje leto selim ali pač ne ali pač ja. :) Takrat bomo začele načrtovati, končno, jasno bo, če Portugalska ja ali pač ne. :) Jasno bo ali ja ali pač ne. Na vseh področjih.
Takrat se zame začnejo počitnce v vsem sijaju in ja, komaj že čakam.
Do takrat pa... Se dogaja, se je dogajalo. Lent in čisto drugačen Maribor, letni koncert našega zbora in nenačrtovano druženje po njem- pod milim nebom, s kitaro in vinom in, po tem, ob bazenu, še vedno pod milim nebom, nočno kopanje in kabrio stvari.. :)
Zaradi teh stvari, zaradi teh nepozabnih druženj mi je malo hudo. Se sprašujem, kako bo naslednje leto. Obenem komaj čakam in se bojim. Si želim ostati, pa tudi ne. Sem nostalgična, ker vem, da jih bom pogrešala. Ampak do takrat je še nekaj časa, noro poletje je pred nami, turneja v Nemčijo in vse ostale stvari. In ne bom se jim pustila, nostalgiji in strahu in dvomom. Ne bom, ker bo noro poletje.
With Love
Forever Yours
Zdaj pa je zares konec. Počitnice so se prav zares začele, razrednega piknika sicer še ni bilo, ampak bo. Bo. :)
In komaj že čakam, medtem ko je ena ljubica na morju, druga pa je tudi odpotovala v neznano. Komaj že čakam, ker takrat bo jasno, če se naslednje leto selim ali pač ne ali pač ja. :) Takrat bomo začele načrtovati, končno, jasno bo, če Portugalska ja ali pač ne. :) Jasno bo ali ja ali pač ne. Na vseh področjih.
Takrat se zame začnejo počitnce v vsem sijaju in ja, komaj že čakam.
Do takrat pa... Se dogaja, se je dogajalo. Lent in čisto drugačen Maribor, letni koncert našega zbora in nenačrtovano druženje po njem- pod milim nebom, s kitaro in vinom in, po tem, ob bazenu, še vedno pod milim nebom, nočno kopanje in kabrio stvari.. :)
Zaradi teh stvari, zaradi teh nepozabnih druženj mi je malo hudo. Se sprašujem, kako bo naslednje leto. Obenem komaj čakam in se bojim. Si želim ostati, pa tudi ne. Sem nostalgična, ker vem, da jih bom pogrešala. Ampak do takrat je še nekaj časa, noro poletje je pred nami, turneja v Nemčijo in vse ostale stvari. In ne bom se jim pustila, nostalgiji in strahu in dvomom. Ne bom, ker bo noro poletje.
With Love
Forever Yours
Nedelja, 21 junij 2009
wish you were here.
stojiva in si mislim:
dotakni se me,
dotakni se me kjerkoli.
in me gleda.
ne:
dotakni se me kjerkoli,
res kjerkoli. kjerkoli.
in me gleda.
in še vedno.
dotakni se me,
dotakni se me kjerkoli.
in me gleda.
ne:
dotakni se me kjerkoli,
res kjerkoli. kjerkoli.
in me gleda.
in še vedno.
s. Lubej
Četrtek, 18 junij 2009
Sreda, 17 junij 2009
In kaj potem kaj potem..*
Namreč tako je z vso to zadevo
najboljše stvari so gobice
gobice v juhi
nič nič nič nič
težke so težke te gobice
težke v božjo mater.. :D
Tomaž Šalamun, Gobice*
Pa je za mano.. Res sem si ga želela, Šalamuna.. No, pa je bil tud Godot čist kul.. :)
Zdaj pa grem, počasi in s težkim srcem grem med vektorje in kompleksna števila. In me ne bo, do sobote, ko bom spet lahko malo zadihala..
With Love
Forever Yours
Sobota, 13 junij 2009
No, no me mires como antes..*
Hejhejehej!
Res sem malo zanemarjala pisanje te zadnje dni, se je pa dogajalo ful.. :) Bila sem na Killersih (fenomenalno!), večji del mature je za mano, spopadam se s slovenskimi cestami, uspešno ( hm? :D) kljubujem počitniškemu vzdušju, živim od češenj, občasno me zajame huda nostalgija, ker res pogrešam vse, načrtuje se piknik,... Ogromno vsega in še več bi bilo, če me ne bi čez 3 dni čakali Grki in Rusi, naturalisti, modernisti in vsi ostali ljubčki.
Ko smo že pri tem.. OD 55. oz. malce več avtorjev, ki so na spisku za obvezna maturitetna besedila, ni niti ene ženske. Niti ene! barabe.. ;)
Glede vsega ostalega.. Ne vem, še vedno se mi zdi, da sem fracaso emocional, amapk danes sem tako ali tako čisto v španščini. Ne vem več, sploh.
Res sem malo zanemarjala pisanje te zadnje dni, se je pa dogajalo ful.. :) Bila sem na Killersih (fenomenalno!), večji del mature je za mano, spopadam se s slovenskimi cestami, uspešno ( hm? :D) kljubujem počitniškemu vzdušju, živim od češenj, občasno me zajame huda nostalgija, ker res pogrešam vse, načrtuje se piknik,... Ogromno vsega in še več bi bilo, če me ne bi čez 3 dni čakali Grki in Rusi, naturalisti, modernisti in vsi ostali ljubčki.
Ko smo že pri tem.. OD 55. oz. malce več avtorjev, ki so na spisku za obvezna maturitetna besedila, ni niti ene ženske. Niti ene! barabe.. ;)
Glede vsega ostalega.. Ne vem, še vedno se mi zdi, da sem fracaso emocional, amapk danes sem tako ali tako čisto v španščini. Ne vem več, sploh.
No, no me mires como antes
No hables en plural
La retórica es tu arma más letal
Voy a pedirte que no vuelvas más
Siento que me duelas todavía aquí
Adentro
Y que a tu edad sepas bien lo que es
Romperle el corazón a alguien así
Espero que no esperes que te espere
Después de mis 26
La paciencia se me ha ido hasta los pies..
Y voy deshojando margaritas
Y mirando sin mirar
Para ver si así te irritas y te vas..
Ja, vem, Shakira pa to.. Ampak, saj pravim..Čisto sem v španščini.. :)
With Love
Forever Yours
Naročite se na:
Objave (Atom)
