Meni je blo fajn.. =)

Helou...

Teden dni v objemu zelenih travnikov; daleč, daleč proč od civilizacije.. In skupina nadobudnežev iz 2. =) Stanje tako, da eden nesrečnež dobi ukor, drugi ugotovimo, da nas ima Jasnica rada in da je "ona blontna za nemščino" malo vsekana. In Patricia je legenda. :D Čopi je manijak in zaradi njega hodimo po največjem nalivu, kar sem ga kdaj v življenju videla, do neke telovadnice, da lahko tam 30 min igramo odbojko. Res je bilo kul. In mokro.. :D


Kot vedno ni manjkalo legendarnih izjav.. :D

Nika je v zajčku, ki ga je miss Eminič ustvarjala s sencami videla GAMSA :), Monica je ugotovila, da bi miss Eminič "mela nekaj za pripomnit tudi, če bi mogla skozi rit govorit".. :D, Tamara (Mensajero) pa je dobila nov vzdevek: Jejžova mati- ker je pač skrbela za naše sendviče.. :D Ki so bili, okoliščinam primerno, v tekočem stanju. =)

Pa tudi to sem ugotovila, da je glavno, da ne lajaš.. :D ( en svetovn vic, ki nam ga je povedala Lucija P.) :) Uff..In kak Lucija oponaša glas prof. Jasnice.. Hjoooj.. :)

hmm..drugače bi se tukaj še enkrat zahvalila našim dragim fantom za nočne koncerte, ki so jih prirejali zadnjo noč, vsake pol ure- od 4ih do 7ih. Slovenske narodne pesmi, povečini hvalnice žlahtni kapljici, so nam resnično popestrile večer. =)

Zgodil se je tudi pretep z blazinami, ki sta ga začeli osebi, ki sta se dve minuti za tem takoj razglasile za neodvisno Švico. Znak za neodvisnost, bela zastava, ju je rešila mnogokaterih udarcev, medtem, ko sta se ti dve osebi le čudili kako agresivni znajo biti njuni sošolci. In fotografirala je ena od njiju-valda.. :D

aah..Saj je blo fajn, res je tudi da sem mnoge osebe malo pogrešala in da sem bila vesela, ko sem domov prišla. Ampak, nova prijateljstva- sploh tista "medrazredna", neprespane noči, krohotanja vredne izjave in ostale stvari bi definitivno zamudila če ne bi šla. tak daaaa..men je blo faaaajn..=)

Toliko o taboru..O prisilnem nabiranju grozdja, leni nedelji in rekordu v pisanju referata pa danes ne bom govorila. se mi ne da.. :P

With Love
Forever Yours

P.S.- MArko& Maruša..res sem vesela da vama je končno ratalo.. :P

na kratko.. :)

Hejlaaa...

Torej..Šola se je zares začela.. Nad tem nisem nekaj grozno navdušena.. :) Ampak sem fulFulFul vesela, da je zopet sezona kav in pogovorov v Centru, nenadzorovanih izbruhov smeha by *T*M*N*T* , Monicinih vzdevkov ( npr. Gonzo, Silva, Jezus,.. :D in še bi lahko naštevala) , in Kalinovih izjav. Njegova izjava dneva ( če ne celo leta) je zagotovo ta, ki je danes padla v pogovoru med zgoraj imenovanim profesorjem in miss Eminič.. :)

Kalin: "Eminič, v prvo klop! Takoj!"
Eminič: "PA ne gospod profesor.. Ne morem, Mesečka tam sedi.."
K: "Mesec, takoj se nekam drugam vsedi! Eminič, ti pa naprej!"
E: "Pa zakaj gospod profesor......"
K: " Jaz bi ti rad pomagal Eminič..Jaz bi ti ko ata bil.. Ne vem, kaki duševni prag maš ti, da se tak upiraš sedet v prvi klopi..."

Drugače pa se ne dogaja nič grozno omembe vrednega, razen, da sem včeraj spoznala osebo z najslabšim stilom v Sloveniji. Majkemi. =)
Zadnje dni nisem v najboljši formi. Ne vem, ali je to zgolj posledica štrikanja ( kar se je izkazalo za imenitno metaforo- v bistvu pomeni izogibati se moškim osebkom vseh oblik, vrst, velikosti,barv in starosti.. :D) ali pa sem preprosto utrujena. Od vsega. =)

Tale post bi rada tudi izkoristila za javno zahvalo JAnji :) , ki mi je izkazala ogroomnoo čast. Včasih je res lepo, da vidiš, da ima nekdo zaupanje vate in v tvoje sposobnosti. Upam, da mi bo uspelo in da ne bo nihče razočaran. Hvala Janja! :**

Nekak bi bilo za danes to vse.. Še bom pisala, naslednji teden sicer ne, ker gremo za cel teden v Bohinj..Bo pa po tem ( upam vsaj) kaj več za napisat. :)

With Love
Forever Yours

P.S.- Čestitke Pipanovim borcem.. =P Upam, da bodo še naprej Evropi dokazovali, kje se igra ena boljših košark. :)

nobody`s home

I couldn't tell you...Why she felt that way...She felt it everyday...And I couldn't help her- I just watched her make the same mistakes again.. What's wrong now? Too many... Too many problems...

Don't know where she belongs... She wants to go home- but nobody's home it's where she lies... Broken inside. With no place to go... No place to go...To dry her eyes. Broken inside.

Be strong, be strong now. Too many, too many problems...

Her feelings she hides.. Her dreams she can't find... She's losing her mind....She's falling behind...She can't find her place...She's losing her faith...

She wants to go home- but nobody's home it's where she lies... Broken inside. With no place to go...To dry her eyes. She's lost inside.

začelo se je.

Oj..

Danes so se končale počitnice. Začela se je šola. Prvi dan v šoli se nismo nič učili. V šoli smo bili 10 minut. Še prej smo šli v Center na kavo.
Ok..Bom nehala ( moja soseda gre v 1. razred, pa se hočem spomnit kaki je feeling, zato pišem spis z naslovom- Moj prvi dan v šoli :D).. Čeprav je res vse kar sem napisala. Nič posebnega ni blo, razen Tayinih izjav. :)
Po tem genialnem 10 minutnem postanku v šoli, kjer smo samo tak btw izvedeli, da gremo 17. septembra nekam, kjer naj bi delali nekaj s španščino ( :D) , smo se ustavili v Holmesu. Samo, da preverimo, če je še vse po starem. :)
V mestu pa jaz, Tina in Sara spravljamo Tajo in Pikija JAkoba v zadrego. Haha. Skupaj beremo Cosmota in zraven primerno komentiramo članke. Naši komentarji pa so- po mnenju TAje in P.J.-ja - šli včasih malo čez mero dobrega okusa. Ampak- naučila pa sta se dosti od nas, izkušenih. Haha še enkrat. :P

Mislim da je razvidno, da sem rahlo zamorjene volje zaradi današnjega dne, ki me grozeče opominja, da zdaj pa res gre zares. Da se je zopet začelo. 10 mesecev učenja, prebujanja ob 6ih zjutraj, uživanja pri teti Alenki ( jeeej, letos celo eno uro več ( če je kakšen smeško, ki bruha, bi ga uporabila zdaj, na tem mestu)) in borb za zadnje klopi pri slovenščini.
Noo.. Zabluzla sem ga malo. Hotela sem le povedati, da je današnji post zelo, ampak res zelo, ubog in meji že na samomorilsko poslovilno pismo. :) Pač nisem najbolj srečno bitje na svetu, ker se je začela šola. Boljše, da končam. :)

With Love
Forever Yours