ponedeljek, 27. julij 2009

That`s what makes my life so fuckin` fantastic..*

Hola!

Tako. Pa se selim, z oktobrom. Zdaj je prav zares uradno, dobila sem tudi pismo s faksa. hehe, bom pa hitro začela z neobiskovanjem študijskih obveznosti. Že vpisat se ne grem sama, ker bom takrat veselo prepevala ( in še kaj drugega.. ) v Nemčiji. :)
Zdaj še samo poiščem stanovanjce, ki bo izpolnjevalo vse zahteve, ki jih imam, pa sem na konju. Čeprav je tudi glede tega izbira bolj ali manj prepuščena moji dragi sestrici (po novem tudi cimri. :D).

No, pa pustimo te stvari še malo ob strani. Navsezadnje me še čaka ogromno stvari. Morje, če bo vse po sreči, takoj za tem že prej omenjena Nemčija, nato pa meni in ljubicama pod nogami ležala vsa Evropa. No, za 22 dni in skoraj vsa. :) Komaj že čakam! In danes začnem odštevati.
Mmm..grem črtat dni na mojem seksi koledarju, na katerem je naš najljubši. =P
ah ja. :)

With Love
Forever Yours

četrtek, 23. julij 2009

And we’re still making love in my secret life..*

Dosti mene si ti, dosti tebe sem jaz.

Bo kar držalo, kljub vsemu. Si še vedno dosti mene. Že dolgo in še vedno. Kljub vsem ostalim, bežnim in zamegljenim, ki jih ni imelo smisla osmisliti. Morda bi jih morala, pa jih nisem. Morda je bolje tako. Zato sva še vedno na krožnici. Hm, črtam sva, SEM na krožnici. Sama in ne dam se fiziki.
Dosti mene si, ko mi greš s prsti skozi lase. In dosti tebe sem, ko se ti iskrijo oči. Veš, da še vedno nekje čakam. Čakam, kdaj bom lahko sestopila s krožnice, kdaj bova ali pa tudi ne. Čakam. Pa saj to veš.
Bodo kilometri med nama, pa boš še vedno dosti mene. Več kot tisoč jih bo, ne pretiravam. Takrat bom videla, kako je s krožnicami. So odporne na čas in razdalje? Zaenkrat jim ni prišlo nič do živega. Pa saj ne, da jim nisem pomagala. Mea culpa, vem. Ko sva že pri tem, me zanima, če boš kljub času in razdalji še našel čas za mojo filozofijo. In me zanima, če bom jaz še vedno želela slišati vsako pesem. Me zanima, če bom takrat tudi bedela kot danes in zapisovala svoje misli. Me zanima, če se bo nekje v ozdaju, kot danes, slišalo:
Dosti mene si ti, dosti tebe sem jaz.
With Love
Forever Yours

torek, 21. julij 2009

If you seek amy. :)*

Jaz sem faking vedeževalka! :)
res sem. :)

in na i have never me ne MOREŠ dobit. :D ha! :D

torek, 14. julij 2009

MY blueberry nights.*

Kaj si se že lupčkal kdaj z zlato maturantko?
nisi, ne? Te pa pridi. :D

In važno je da hodiš, hodi, hodi, samo ravno. Zato, da ne krvaviš iz mozga, ker on obstaja. Obstaja pa takrat, ko hodi. Hodi, hodi, samo naprej hodi. Za mano hodi, samo za mano.

ponedeljek, 6. julij 2009

Povabilo - Oriah Mountain Dreamer

Ne zanima me, s čim si služiš kruh. Rada bi vedela po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati, da bi si izpolnil to srčno hrepenenje.
Ne zanima me, koliko si star. Rada bi vedela, ali boš tvegal, da te bodo drugi imeli za bedaka zaradi tvoje ljubezni, zaradi tvojih sanj, zaradi pustolovščine tvojega življenja.
Ne zanima me, kateri planeti so v kvadrantu s tvojo Luno. Želim vedeti, ali si se dotaknil središča svoje britkosti, ali te je življenje s svojimi izdajstvi odprlo ali pa te je strlo in si se zaprl, da te ne bi dosegla nobena bolečina več. Rada bi vedela, ali lahko mirno obsediš z bolečino - mojo ali svojo - ne da bi jo poskusil skriti, zabrisati ali odpraviti.
Vedeti hočem, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali tvojo lastno, ali lahko razposajeno plešeš in dovoliš, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah, ne da bi nas druge opominjal, da moramo biti previdni in realni, da se moramo zavedati omejenosti človeškega bivanja.
Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ, resnična. Rada bi vedela, ali si upaš razočarati drugega, da bi ostal zvest sebi; ali lahko preneseš, da si obtožen izdajstva, ne da bi izdal svojo dušo; ali si lahko nezvest in torej vreden zaupanja.
Vedeti hočem, ali lahko vidiš lepoto, vsak dan, tudi kadar ni ljubka, in ali lahko napajaš svoje življenje iz njene navzočnosti.
Vedeti hočem, ali lahko živiš z neuspehom, svojim ali mojim, pa še vedno obstojiš ob robu jezera in zavpiješ proti lunini srebrnini: "Da!"
Ne zanima me, kje živiš in koliko denarja imaš. Rada bi vedela, ali se po noči žalosti in obupa, izmučen in premražen do kosti, lahko dvigneš in narediš kar je treba, da nahraniš otroke.
Ne zanima me, koga poznaš, niti kako si se znašel tukaj. Zanima me, ali boš pripravljen stati z menoj sredi ognja, ne da bi se umaknil.
Ne zanima me niti kje, niti kaj, niti pri kom si se učil. Rada bi vedela, kaj te podpira od znotraj, ko je vsega drugega konec. Rada bi vedela ali znaš biti sam s seboj, in ali ti je res všeč družba, ki jo imaš v trenutkih praznine.

nedelja, 5. julij 2009

let it be

Hejla!

Zdaj pa je zares konec. Počitnice so se prav zares začele, razrednega piknika sicer še ni bilo, ampak bo. Bo. :)
In komaj že čakam, medtem ko je ena ljubica na morju, druga pa je tudi odpotovala v neznano. Komaj že čakam, ker takrat bo jasno, če se naslednje leto selim ali pač ne ali pač ja. :) Takrat bomo začele načrtovati, končno, jasno bo, če Portugalska ja ali pač ne. :) Jasno bo ali ja ali pač ne. Na vseh področjih.

Takrat se zame začnejo počitnce v vsem sijaju in ja, komaj že čakam.

Do takrat pa... Se dogaja, se je dogajalo. Lent in čisto drugačen Maribor, letni koncert našega zbora in nenačrtovano druženje po njem- pod milim nebom, s kitaro in vinom in, po tem, ob bazenu, še vedno pod milim nebom, nočno kopanje in kabrio stvari.. :)

Zaradi teh stvari, zaradi teh nepozabnih druženj mi je malo hudo. Se sprašujem, kako bo naslednje leto. Obenem komaj čakam in se bojim. Si želim ostati, pa tudi ne. Sem nostalgična, ker vem, da jih bom pogrešala. Ampak do takrat je še nekaj časa, noro poletje je pred nami, turneja v Nemčijo in vse ostale stvari. In ne bom se jim pustila, nostalgiji in strahu in dvomom. Ne bom, ker bo noro poletje.

With Love
Forever Yours