cuarenta y seis.

Je pač tako,da bolj nemogoče kot se zdi, bolj me privlači.
Ampak bom že. Do zdaj sem še vedno in če kaj znam, znam čakat. In upat. In pozabljat, viseča na nitkah spominov in bežnih dotikov. In sanjat. Vse to znam.
In naučila se bom prepustiti. Mogoče pa bo vse, kot si želim.. Ker mogoče, res samo mogoče, je to tisto, kar se mora zgoditi.