deja vu.

Se spomnim, da sem lani nekje ob istem času prav tako kot danes sedela na balkonu in pila kavo ob dobri glasbi, medtem ko me je grelo popoldansko sonce.
A je bil danes Bon Iver namesto Cohena. In kava v dvoje namesto uživanja sama s sabo. In druge vrste sreča.
Mi je lepo in neznansko sem hvaležna, da imam ob sebi tako krasne osebe. Osebe,na katere se lahko zanesem. Ki prenašajo moje žlobudranje, ki kar vre iz mene,ko se mi enkrat odpre in sem pripravljena govoriti. Osebe, ki mi lepšajo vsak dan. Ki iz mene delajo boljšo osebo. Osebe, ob katerih čutim naklonjenost in ljubezen in ki jim jaz brez strahu in ovir lahko oboje vračam.
Neznansko sem hvaležna,da imam ob sebi osebe,kot je ta, s katero sem danes na balkonu pila kavo ob dobri glasbi, medtem ko naju je grelo popoldansko sonce.