Sem si rekla: dovolj imam
in v tem čisto nič poletnem, deževnem dnevu spakirala, da jutri navsezgodaj ujamem bus in čez osem ur sonce in morje. Da preplešem noči, ki bi bile sicer predolge in polne težkih sanj, in spijem kak gin tonic preveč. Da pozabim vse, kar me teži, in končno najdem lahkotno, brezskrbno poletje, ki ga tako težko čakam že od junija.
Ker če noče priti k meni, pač grem jaz k njemu.
četrtek, 30. julij 2015
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar