sej je kul, samo vse je v presežniku :D

Hejč..

Je bil zadnjič tak dan, ko se je stemnilo še preden se je sploh pokazalo sonce. Malo je deževalo, malo ni, vglavnem ne dan za optimizem srečo in totalno evforijo.

Zgodile so se stvari, ki so potrebovale Center terapijo. :) In potem, potem smo bili vsi po malem v bedu. Ker je bil pač dan tak, ne zaradi česarkoli drugega. :)
Jaz, kot ponavadi, skušam potegniti vse najboljše iz tiste megle in dežja, zato sem se po malem tudi smejala, da bi bil dan malo lepši, kar pomeni, da sem bila jaz še nekako najbolj prešerno razpoložena.
In potem me je N. vprašal, zakaj smo vsi v bedu in zakaj smo tako hitro pobegnile iz Centra. Mu rečem, da je blo zaradi depresije. Da sem v bedu. :) Totalno depresivna. Da nisem vredu, vglavnem. Zdramatiziram nekaj, da se je slišalo res grozno. :) nekaj sem pač morala reči, saj ni blo potrebno, da vsi vedo, da nas pač vreme ubija. :)
In je zdaj prav luškano, me vsi sprašujejo, tisto čisto previdno: "Nina, kak si?" in potem se vedno nasmejim nazaj, rečem: " ful fajn."
nazaj pa dobim: " fajn, to rad/a slišim. "

Ljudje, nisem v depresiji, res pa je, da se mi zadnje čase vse dogaja na veliko. :) Kot sem že napisala: smejem se na veliko, na veliko tudi travmiram, ampak na veliko se tudi trudim, da ne bi. :)

Mi je pa všeč to, da vas skrbi zame. :D vem tudi, da zadnji posti niso kaj prida veseli in to, ampak.. dajte malo, poglejte okrog, pa pošljite lupčke tistim, ki to trenutno bolj rabijo kot jaz. Ko pa bo sila, pa bom že rekla kaj, nič skrbet. :)

With Love
Forever Yours

ja.

Najlažje stvari se na koncu vedno izkažejo za najtežje.

in ja, težko mi je- zdaj, v tem trenutku.

mi bo težko tudi jutri.

in pojutrišnjem.

in vse do ponedeljka.

takrat pa mi težko od znova.

ker pač padam na koncentrične kroge in fiziko in kemijo.

in ker sem to pač jaz.

ti si pa ti.

ja.

lepa si

... Svet se vrti naprej. Tisočletja za teboj in tisočletja za menoj bo svet velikanska bela krogla. Ledena. Pomrznile bodo reke, led bo prekril morja in tudi tista praska na parketu, ki si jo naredila s svojo peto, bo globoko, globoko pod snegom. In tudi ti in jaz. Nihče ne bo vedel, da sva nekoč, davno, davno pred njihovim svetom, živela dekle in fant. Ki sva bila nekaj posebnega. Posebnega tudi v tistem najinem, drugačnem svetu. Ne bodo vedeli za najino ljubezen, za bolečino strasti. Ničesar ne bodo vedeli o tem, kako je bolečina med nama postajala nevzdržna. Da se nisva zmogla upreti silnim čustvom, da se nisva hotela ločiti, živeti z bremenom svojih bolnih emocij pa tudi nisva več mogla. Da sem našel svoj izhod in verjel, da bova tako ostala za večno skupaj...

Minevala so leta in stoletja, svet in ljudje so se spreminjali. Ničesar več ni bilo, razen ledu. Veliko ledu. Nihče več ni vedel za obupana ljubimca iz davnine. Pa vendar so ju zmotili v njunem miru. Odkrili so ju, vkovana v večni led. Ostal je nedotaknjen. V svoji mladosti, odprtih oči. Ostala je takšna kot je bila. V lepoti, z zaprtimi očmi. Fant je še vedno z občudovanjem in hrepenenjem gledal svojo ljubico in lahko si slišal njegovo šepetanje: “Lepa si...” Ljudje ledenih tisočletij so ju iztrgali iz ledu. Naložili so ju v temno vozilo in odpeljali iz zmrznjene puščobe. Ledeni postavi sta se zibali v tresenju vožnje. Fant je zrl dekletu v obraz. Tresenje je skoraj prevrnilo fanta. Nagibal se je k njej. Morda, morda jo bo dosegel, se je dotaknil z licem, z ustnicami. In morda bosta potem spet,...

odprli so vrata. Ljudem nove dobe, dobe mraza in ledu, ni bilo mar za stvari med njima. Razstavili so ju, množice so si ogledovale človeka iz davnine. Fant pa je še vedno zrl. Da bi spet uzrl svojo ljubezen. Nekaj v tisočletjih ni zaledenelo. Ljudje so še vedno iskali več, kupovali bolje. Kupili njo, razstavni eksponat številka ... Naložili so jo na voziček, in jo odpeljali proti vratom. Fantu se je lomilo ledeno srce. Jokale so ledene oči in kristali zmrznjene krvi, ki se je hotela spet pognati po telesu, so trli žile. Nihče ni videl silne bolečine, ki se je zarisala na fantovem obrazu. Ločili so ga od nje. Njegove oči so se počasi, zadnjič zaprle. In še enkrat si slišala: “Lepa si ...”

ost- lepa si

ay, nostalgia..

Dime que no es verdad, que voy a despertar,

cerca de tu piel, igual que hasta ayer.

me že ma da bi te. :)

Eden od treh, ki me so me včeraj greli. :) James Franco. Harry iz Spidermana in moj bodoči mož številka.. hmmm.. 13? :)

gone

Jah. sem si pospravljala sobo danes. Ob tem mi je Kelly vedno najljubša družba. Se lahko derem in plešem in skačem in samo poslušam, če se mi tako zahoče. In razmišljam, ko prenavljam izgled notranjosti moje omare. Se spomnim vsega, tudi tega, da sem včeraj spet jecljala zaradi mraza in zardevala zaradi tvojih pogledov.

Ampak če mi je uspelo iz omare pospravit vsa stara oblačila bom pa še tebe dokončno pospravila tam nekam v zadnji predal misli. ali ne?

res je že čas za zimsko kolekcijo. :)

***************

What you see's not what you get..

With you there's just no measurement

No way to tell what's real from what isn't there.

Your eyes they sparkle

That's all changed into lies that drop like acid rain

You washed away the best of me.

You don't care.

You know you did it I'm gone

To find someone to live for

In this world..

There's no light at the end of the tunnel tonight

Just a bridge that I gotta burn.

You were wrong..

If you think you can walk right through my door

That is just so you

Coming back when I've finally moved on..

I'm already gone.

Sometimes shattered, never open.

Nothing matters when you're broken..

That was me whenever I was with you.

Always ending

Always over

Back and forth, up and down like a rollercoaster

I am breaking that habit today.

đizs krajst ej!

uničena sem.
skoraj mrtva, mentalno pa definitivno uničena.
jebena matematika. za španščino itak nimam časa, ker me zase zahtevajo vektorji, linearne funkcije, naravna števila in kombinatorika.

tudi če bi zdaj Prišel k meni, bi mi bilo vseeno. vseeno. vseeno za Iris, vseeno za iskrice v očeh. čeprav po drugi strani, če bi mi kdo zdaj prišel pod okno pet serenado, bi se vsaj kaj ukvarjala s španščino.
Še dihat sem pozabila, kot takrat, ko sva bila zadnjič tako blizu. Le da imam zdaj drugega ljubimca. Več ljubimcev, pravzaprav. faking vektorji.
in potem še ljudje, ki ravno danes svoje sranje zlivajo na mene. akterikoli drug dan. ne danes. samo ne danes.

če jutri preživim, bo vodka tekla v potokih.