21/4/50

Zaprla je kovček, ki je toliko časa prašen ležal pod posteljo. Z dlanjo je nežno podrsela po pokrovu, kot da bi hotela odgnati nevidne strahove, ki so legali nanj. V zraku je lebdel močan vonj lilij, ki so že venele v vazi na njeni lepotilni mizici.
Nihče ni rekel ničesar. Tišina je težko legala na sobo.

"Moram oditi," je končno rekla, ne da bi odvrnila pogled od kovčka. Ni ji odgovoril.
"Veš, včasih.. Včasih sem sanjala, kako so v Parizu umirale sončnice. In Sagrado Familio, ki se je kopala v jutranjem soncu. Beethovnovo sonato, ki je donela z odprtega okna na Dunaju. Včasih sem sanjala..." Še zmerom ni premaknila pogleda in dlan je nežno drsela po stranicah kovčka.
"In kam odhajaš?" jo je končno vprašal. Zdaj ga je končno pogledala. " Stran, daleč stran. In še dlje." mu je odgovorila.
Temno modro pregrinjalo, ki je vedno tako monotono prekrivalo posteljo, se je nagubalo, ko je sedla nanj. Spomnil se je, da je bilo tukaj tudi takrat, ko je prvič prišel in ko sta prvič legla na posteljo.
" Preveč jih je bilo," je dejala. Za hip je pomolčala, kot da bi v mislih skušala pretehtati, ali naj govori dalje, ali naj molči.
" Vsak mi je podaril masko, lično zavito v celofan in povezano z rdečo pentljo. In vsako sem si hvaležno nadela. Vse dokler se nekega večera, ko sem si odstranjevala ličila, nisem zazrla v ogledalo in nisem mogla ločiti, kje se konča maska in začne koža. "
"Vsak? Jaz ti je nisem," ji je dejal.
" Ti si bil drugačen. Sam veš to. Zate sem jo kupila sama. Po vsem tem času nisem znala drugače. Prepozno si prišel." Pogledala ga je z grenkim nasmehom.

Nato je vstala in si pričela oblačiti plašč. Opazoval je njene dolge prste, ki so zapirali gumbe, dlani, ki so pogladile blago in popravile ovratnik. Gledal jo je, ko si je natikala rokavice, ki so komaj prekrile njena zapestja. Ni se premaknil, ko je prijela ročaj kovčka in ga vzdignila ter počasi odšla proti vratom. Dlan je položila na kljuko , a se je počasi obrnila. Ustnice so ji zatrepetale ko je hotela nekaj reči, a je le vzdihnila in z pogledom zaobjela sobo, ki je vedela za vse njene sanje, ki je videla vse njene maske in preštela vse, ki so vstopili in izstopili iz nje. Nato se je spet obrnila in počasi odkorakala po starem hodniku.

Slišal je njene pete, ki udarjajo ob lesene stopnice. Če bi sedaj stekel, bi jo še zagotovo ujel, a bi vse preveč spominjalo na film, ki sta ga gledala v tistem kinu na drugem koncu mesta. Spomnil se je, da sta peš odšla od tam in da je bilo nenavadno toplo za ta del leta. Njena dlan je počivala v njegovi in rame je imela razkrite in obleka ji je plapolala, ko je v šali stekla pred njim. Prižgal si je cigareto. Izdihnil je dim, ter se nasmehnil, ko se je spomnil, da jo je vedno motil. Preveč da jo je spominjal na ostale. Zdaj pa je tako ali tako vseeno. Ni več slišal njenih korakov. Tudi če bi stekel, je ne bi več ujel. Znova je izdihnil dim in opazoval, kako se vrtinči proti stropu. Ni se še odločil, če jo pogreša. Morda pa je imela prav in je res prišel prepozno.

talk to me softly*

Talk to me softly...

There is something in your eyes

Don't hang your head in sorrow

And please don't cry

I know how you feel inside I've

I've been there before

Somethin is changin' inside you

And don't you know

Don't you cry tonight

I still love you baby

Don't you cry tonight

Don't you cry tonight

There's a heaven above you baby

And don't you cry tonight

Give me a whisper

And give me a sign

Give me a kiss before you

tell me goodbye

Don't you take it so hard now

And please don't take it so bad

I'll still be thinkin' of you

And the times we had...baby

And don't you cry tonight

Don't you cry tonight

Don't you cry tonight

There's a heaven above you baby

And don't you cry tonight

And please remember

that I never lied

And please remember

how I felt inside now honey

You gotta make it your own way

But you'll be alright now sugar

You'll feel better tomorrow

Come the morning light now baby

And don't you cry tonight

And don't you cry tonight

And don't you cry tonight

There's a heaven above you baby

And don't you cryD

on't you ever cry

Don't you cry tonight

Baby maybe someday

Don't you cry

Don't you ever cry

Don't you cry

Tonight .

mmmmmmmmmmm..

Guns`n`roses- don`t cry

not all men are stupid. some are dead :) *

Hej hej!

Včeraj je naš dragi Nejc slavil svoj veliki dan. :) Jaz sem pa se nasmejala do solz, med tem, ko smo se vozili čez tri gore in čez tri doline... V Kresnice. :D
Sem se smejala tudi danes zjutraj, ko sem se spomnila dogodkov včerajšnje noči. :)

Povod za krče smeha, ki me stresajo še zdaj, ko pišem te stavke, pa je neumnost. Bolje rečeno moška neumnost. :)
Presenetili so me s svojimi osvajalskimi potezami, kvazi mačo obnašanjem, nerazjasnjenimi stvarmi in nikoli postavljenimi vprašanji. :)
Bogi so, res. In nikoli nas ne bodo razumeli. :)

Cel večer nas je presenečal bivši natakar iz našega preljubega Centra (<3). zastavil si je osvajalski pohod, ki bi se lahko primerjal kvečemu s kakšnimi križarskimi vojnami. In niti ene bitke ni dobil. Bitka z mano pa je zgledala približno tako:

"zakaj si tak hudobna? sem bil jaz kdaj hudoben do tebe? "
"jaz sem hudobna? to pa res ne.. do koga naj bi bila hudobna?"
" seveda si, do mene si. Pa ne vem zakaj.. Ker..Kdo edini ve, kaj ti piješ? Jaz! Belo kavo brez pene z rjavim sladkorjem."
" no, po enem letu bi res bilo čudno, če si ne bi zapomnil.."
"Vidiš..spet si hudobna"
" kaj je pa bilo zdaj hudobnega tukaj?"
" Poglej.."
".....?"
" daj, tu probaj.... slišiš kak žalostno bije? tam tam tam. To zato, ker sem žalosten zaradi tebe."
".. ( trudim se zadržati smeh)...daj, glej, tam te kolega čaka, pojdi raje k njemu. "
"ne, on je z drugimi tu."
" ja, s kom si pa ti tu?" ( že malo nestrpna, ker sem hotla čimprej stran od njega..)
" jaz sem sam..čisto sam." ( in me pogleda z najbolj žalostno retardiranim pogledom, kar sem ga v življenju videla. )

No, od tu dalje nisem več mogla zadrževati smeha. Vse skupaj je preveč spomnijalo na osvajalske nasvete, ki jih delijo v reviji Smrklja. neverjetno, kaj vse se ti še lahko zgodi na tem svetu.. :)

With Love
Forever Yours

*kradem Jasminki :shy

Siento que me dueles todavía aquí, adentro*

.. ali vaša draga se je predozirala z api-kompleksom. :)

Virusi so na pohodu, kar je razumljivo. Po naporni soboti pač ni pričakovati drugega. In ko je bil ponedeljek tak res lep, za sončna očala, šal in rokavice, se je torek spreobrnil v moro, mokre čevlje, špljoc na pločnikih in čaščenje vseh toplih napitkov.

Danes se torej trudim odgnati te zlobne viruse iz grla, mišic, kosti in telesa nasploh. In jem api-kompleks ( ubijalsko mešanico medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in ostalih čebeljih stvari). In ja, malo sem pretiravala, ker bi pač do petka rada bila kul. :) Zato sem zdaj v nekem čudnem stanju, ko se mi malo vrti in imam močno povišan sladkor. Poleg vsega pa se sprašujem, če je možno, da čebelje stvari vplivajo na kakršnokoli okvaro tistega dela možganov, ki je zadolžen za razmišljanje.

Ker to, to je daleč od normalnega. In se včasih sprašujem, če si ti tudi na api-kompleksu. :) Ker to, to ni več normalno. :)
In ne, nikoli se ne bova predozirala skupaj, ker si nikoli ne bova povedala, kar si imava za povedati. :)
Marsikatere stvari pa sva že dala skozi, ne da bi kdorkoli od naju karkoli rekel. Ne da bi kdorkoli od ostalih to vedel. :) In nihče nikoli ne bo, razen če se predoziram v javnosti. Potem, potem bo spet cel hudič. :)
Zato sem preklopila na čaj, v upanju, da tein v kombinaciji z bzzz stvarmi nima zame usodnih posledic. Ker če jih ima, bom naredila isto neumnost kot včeraj. Potem, potem pa bo spet cel hudič. :)

In sedaj grem v posteljo, razmišljat o tem, kar bi si lahko povedala, pa si nikoli ne bova. Ker življenje pač ni potica. Če pa je, je z rozinami. :D

With Love
Forever Yours

*shakira-no

Sitting here wasted and wounded..cause a bottle of vodka is still lodged in my head*

Moralni maček. Ta, ta je 1000x hujši od alkoholnega. amen.

ne maček, celo životinjsko carstvo.

zdaj pa grem, se pokrit čez glavo.

in ne pridem več ven.

in naj vam bo jasno, enkrat za vselej. Jaz ne govorim o preteklih dogodkih. Jaz sem najprej v fazi zanikanja , potem pa se pretvarjam, da se sploh ni nič zgodilo. In vedno uporabljam tisto oguljeno frazo: No comment.

With Love

Forever Yours

And breathe... just breathe*

Danes.. Danes bi rada samo.. vdihnila.

Ker čakam že cel popoldan. Ker ne znam reči ne. Ker sem vedela, da je nekaj narobe. Ker se ne znam nehati obremenjevati zaradi stvari, za katere vem, da se bodo kljub vsemu dobro iztekle. Ker vem, da je to neumno. Ker je že predolgo vse, prav vse, postavljeno v dvojino in ni nič več samo moje. Ker ob takih trenutkih nikoli ne najdem pravih besed. Ker si ne upam povedati , kar bi ti morala. Ker sem želela, pa nisem. Ker vem, kaj se dogaja, pa ne morem nič, da bi to preprečila. Ker vem, kaj bi morala, pa tega ne storim. Ker ne znam nehati. Ker je vse to šlo v napačno smer. Ker mi ni nič jasno. Ker mi je vse jasno. Ker se mi to zdi fajn. Ker to ni prav. Ker je vse že predolgo. Ker so vsi preblizu. Ker je vse to šlo v napačno smer.

*anna nalick- breathe

ain`t no sunshine when she`s gone*

Hejla.. :D

Bom kar na hitro povzela najnovejše dogodke:

• Muhice so back ( jeeej..bzzzzzzzz*)
• Ljubica* je za devetimi gorami in jo pogrešamo :( ( rees ni več sončka, odkar si šla.. te čakamo v Centru z belokavozdostipeneinrjavimsladkorjem :P)
• načrtuje se velika čaga
• še vedno sem obsedena s the tide
• še vedno vsakič po malem tvegam. :)
• odločitev je padla, če bo kaj iz tega, poročam naslednjič
• :) ja :)

With Love

Forever Yours