ponedeljek, 25. julij 2011
uno.
Pričakovati objektiven nasvet od nekoga, ki se utaplja v subjektivizmu, ni najbolj pametno.. Res bi si morala to že enkrat končno zapomniti.
petek, 4. marec 2011
membrana
Se naenkrat ozreš in vidiš, da je že toliko za tabo. Da gre čas tako hitro, da mu kar težko slediš. Pa imaš vseeno svoj ritem, se mu malo upiraš, na koncu pa vseeno prepustiš.
Sem malo obujala spomine. Na našo Nemčijo, Eurotrip in nasploh ne tisto krasno poletje, ki se mi je junija zdelo neskončno dolgo, ki sem mu pustila, da me čisto obrne, da razširi moj svet.
In kar ne morem biti resna, ko se spomnim sedenja pred železniško v Milanu in našega Amsterdama. Sladoleda v Berlinu in reke v Salzburgu, ko smo sedele in si govorile: ne da smo frajerke, a ne, da bo to en super spomin, ko bomo 50?
In na lansko poletje, za katerega se mi zdi, da ga sploh ni bilo, da je bil le tisti prekratek London in čisto nič drugega.
In nanj,ki mi je dal toliko in hkrati nič. Se ga včasih v mislih še vedno oklepam, ko prevlada samota v meni. On je vedel, kako je to. In je vedel,kaj narediti.
Jaz pa ne vem. Sploh zdaj, ko se oziram nazaj. Se mi zdi, da živim neko drugo življenje neke druge mene- prestrašene in zaskrbljene. Se mi zdi, da sem tukaj edina oseba in da me od vseh ostalih ločuje membrana- tanka, a kljub temu dovolj debela, da ne more nič in nihče do mene. Nič in nihče.
Se naenkrat ozreš in vidiš, da ni bilo čisto vedno tako. Zato si malo otožen, a pustiš času, da ti narekuje svoj ritem. Na koncu mu vedno popustiš.
Sem malo obujala spomine. Na našo Nemčijo, Eurotrip in nasploh ne tisto krasno poletje, ki se mi je junija zdelo neskončno dolgo, ki sem mu pustila, da me čisto obrne, da razširi moj svet.
In kar ne morem biti resna, ko se spomnim sedenja pred železniško v Milanu in našega Amsterdama. Sladoleda v Berlinu in reke v Salzburgu, ko smo sedele in si govorile: ne da smo frajerke, a ne, da bo to en super spomin, ko bomo 50?
In na lansko poletje, za katerega se mi zdi, da ga sploh ni bilo, da je bil le tisti prekratek London in čisto nič drugega.
In nanj,ki mi je dal toliko in hkrati nič. Se ga včasih v mislih še vedno oklepam, ko prevlada samota v meni. On je vedel, kako je to. In je vedel,kaj narediti.
Jaz pa ne vem. Sploh zdaj, ko se oziram nazaj. Se mi zdi, da živim neko drugo življenje neke druge mene- prestrašene in zaskrbljene. Se mi zdi, da sem tukaj edina oseba in da me od vseh ostalih ločuje membrana- tanka, a kljub temu dovolj debela, da ne more nič in nihče do mene. Nič in nihče.
Se naenkrat ozreš in vidiš, da ni bilo čisto vedno tako. Zato si malo otožen, a pustiš času, da ti narekuje svoj ritem. Na koncu mu vedno popustiš.
četrtek, 10. februar 2011
četrtek, 20. januar 2011
Cause it's alright..
Je trajalo veliko dlje, ampak po dveh mesecih si bil le še na papirju. In redko ( le, če so bile posredi borovničke) sem te komu omenila.
Tako ali tako marsikdo ne bi razumel.
Tako ali tako marsikdo ne bi razumel.
četrtek, 6. januar 2011
you can always go back to your soulmate, that's what makes him a soulmate.
-I know where i wanna be in ten years, do you??
-I wanna be with you.
-I wanna be with you.
sreda, 22. december 2010
sreda, 17. november 2010
Nikdar sonce ni tako žarelo..*
Se ti zdi vredu, če ti rečem, da mi dišiš kakor pomlad? Se ti zdi narobe, če poleti s tabo želim gola zaspat? Boš jeseni čakal zimo z mano in me nesel do pomladi?
Zunaj je siv dan, tak turoben, jesenski. Jaz sem pa super. :)
Težko sem jo že čakala, to jesen, ki je letos nasploh čudovita. Toliko sončnih dni, kot jih je bilo v dveh kratkih mesecih, jih lani nisem doživela celo leto. In toliko črnila, ki sem ga porabila v dveh kratkih mesecih, ga lani nisem porabila celo leto. Toliko super glasbe in koncertov, kot jih je bilo v dveh kratkih mesech, jih lani nisem slišala celo leto.
Tako da, jaz sem super- zaradi mnogih stvari, ki mi vedno znova polepšajo dan. Ja. :)
Če ti rečem, da bom vedno tvoja, a boš rekel, da boš moj?
With Love
Forever Yours :*
Zunaj je siv dan, tak turoben, jesenski. Jaz sem pa super. :)
Težko sem jo že čakala, to jesen, ki je letos nasploh čudovita. Toliko sončnih dni, kot jih je bilo v dveh kratkih mesecih, jih lani nisem doživela celo leto. In toliko črnila, ki sem ga porabila v dveh kratkih mesecih, ga lani nisem porabila celo leto. Toliko super glasbe in koncertov, kot jih je bilo v dveh kratkih mesech, jih lani nisem slišala celo leto.
Tako da, jaz sem super- zaradi mnogih stvari, ki mi vedno znova polepšajo dan. Ja. :)
Če ti rečem, da bom vedno tvoja, a boš rekel, da boš moj?
With Love
Forever Yours :*
Naročite se na:
Objave (Atom)