potopis part1 :)

Ojlaa..

Kakšen teden nazaj se skupina nadobudnežev, imenovana tudi 4.e, ejeki, po Kalinovo pa zeljnate glave, butci oz. kreteni in še morda kako, sprašuje kje za vraga je avtobus. Ko končno vsi priromamo pred Center ( čudno, prav vse poti vodijo tja.. :)), se začne borba za svoja dva sedeža, zadnji del avtobusa in sploh naj pozicijo na našem preljubem prevoznem sredstvu, ki je bil naslednjih 5 dni naš drugi dom.
Dragi moji, če ste se ob prebranih besedah ironično nasmehnili, nad glavo pa se je narisal oblaček, ki je vseboval nekako takšno misel: "kot da je to važno...", vam lahko prav prijazno pojasnim, da je zelo pomembno, če imaš dva sedeža, en sedež ali pa celo spiš na tleh naslednjih 10 ur do trajekta. Ja, dodam lahko tudi ironični nasmešek. :)
No, ko smo končno vsi, zaviti v dekice, z majhnimi blazinicami pod glavo, na svojem sedežu, nas naši dragi spremljevalki preštejeta, nato obvezno preverimo, če imamo osebne dokumente in končno se začnemo premikati. :) Vodička začne svoj govor, hitro nam pove, kako pretihotapiti tekoče stvari v hotel, kam skriti steklenice, kako se obnašati do domačinov na korziki in vse ostale uporabne stvari.
Ker je bila ura že pozna, nad avtobus leže tišina in vsi se trudimo zaspati. Kar naenkrat pa iz zadnjih sedežev, kjer sedi naših sedem palčkov, zadoni: " opa opa,opa opa, ti i ja sva katastrofa..." ( vsaj jaz sem razumela tako.. :)) in pa : " Janez, daj me danes..."
In je odšel spanec, vsaj za tiste v zadnjem delu, odgnan je bil z različno glasbo na iPod-ih ,mobitelih, nekaj je je prišlo iz glasilk ( predvsem Jerneja in Lepega), glavni akter pri preganjanju gospoda Morfija pa je bil stric Jeger. :)
No, tako bolj ali manj aktivno prispemo do Livorna, kjer nas čaka trajekt. Hitro se vkrcamo, si poiščemo vsak svojo mesto, nekateri še malo zaspijo, drugi sedejo v krog in spet nas združuje stric Jeger. Ko le-tega zmanjka, se začne igra pokra, prepevanje slovenskih pesmi na palubi, pa tudi debatiranje o smislu življenja in druge globoke filozofske debate. Po štirih urah vožnje pa končno ugledamo otok.
"Kaj to je Korzika?", "kaj smo že tu?" in podobni stavki odmevajo po trajektu, tisti najbolj pozorni, ki so razumeli polomljeno angleščino, ki je donela iz zvočnikov, pa so hitro potrdili. Hello Korzika!
In ko že mislimo, da je to to, izvemo, da nas čaka še 4-urna vožnja do mesta, v katerem je naš hotel. Med vožnjo nekaj postankov, veliko statističnih in zgodovinskih podatkov o Korziki IN Sardiniji, pa še malo o vseh ljudstvih, ki so se kadarkoli vsaj za trenutek ustavili na tem prečudovitem otoku. In seveda o Napoleonu, velikem cesarju, ki je bil rojen prav na tem otoku.
Po milijonu ovinkov, ki pa seveda niso ovirali našega drznega šoferja, končno prispemo v Propriano, točno pred hotel.
O nameščanju v sobe ne bom izgubljala besed, važno je le to, da smo po skoraj celem dnevu le prišli do toplega obroka. Večerja je bila v hotelski restavraciji, ki je bila kakšne tri ulice oddaljena od hotela. :) Prispemo tja, se posedemo čakamo. in čakamo. in čakamo. in končno prinesejo hrano eni osebi. po desetih minutah še drugi, ... in vse to traja kakšno uro, da vsi dobimo juho. Nastane problem: zelenjavna juha z mesom nekako ni najljubša hrana nam, vegetarijancem, vendar prijazna natakarica, ki govori angleško tako dobro, kot moja babi ( torej nič), razloži, da naj tisti, ki ne jemo mesa, pač vzamemo ven samo zelenjavo, meso pa pustimo. Ja, hvala, teta.
No, glavno jed potem dobimo brezmesno, kar me zelo razveseli, čeprav izgled in okus nekako nista vredna izraza razveseljivo. :)
Po tej, približno 3-urni, večerji, se zatečemo v sobe, kjer si naredimo majhno dobrodošlico. In ja, posledice le-te so pri meni takoj vidne. :) Doživim šok, ko nikjer ne najdem Silve, ampak vse odtehta masaža, ki se je po vseh teh avtobusno-ladjastih prigodah pošteno prilegla.
Naslednji dnevi potekajo v približno enakem tempu: bujenje, hrana, 4-urna vožnja, 10-minutni postanek oz. ogled, spet 4-ure vožnje, 10 minut postanke, 4 ure vožnje, hotel, večerja, čaga. :)
Tu pa tam nadomestite 10 minutni postanek za 1 uro časa za kosilo ( najbolj nagravžna pizza v mojem življenju.. ) oz. čaga v hotelu nadomestite s čaga v lokalni mini diskoteki, odprti le za nas in 12 korzičanov. :)
In tam...
....
Uff.. ne morem več, nadaljevanje sledi. :)

With Love
Forever Yours

backbackbackbackback..

Hejlaa..

Kot prvo: SEM back, ampak se mi ne da pisat. :D TAko, da bom danes povzetek maturanca prikazala kar z besedami in linkom:

MAMA CORSICA

:)

Obljubim, obljubim, da napišem vse na dolgo in široko, kot ste vajeni (:P)..ampak se navdih še vedno skriva pred invazijo kruha in alkoholnih hlapov. :)

With love

Forever Yours

korzika, watch out.. 4.e is coming. ;)

Teden dni uživanja.. Zadnji teden pred letom popolne norije. Teden na Korziki. 8 postavnih mladeničev, 25 zabave željnih deklet in nekaj 100 upokojencev- ostalih turistov. :) hrana in pijača v tekočem stanju, spanja bolj malo. Avtobus, trajekt in hotel.
Take so napovedi. :)

Kako pa dejansko bo, poročam čez dober teden dni, ko bom prišla k sebi. :) Bodite mi "fauš", v Sloveniji bo 8°C, jaz pa grem na morje... :P
In upam, da brez hujših posledic tudi pridem nazaj. Se bom pazila, ker tako ali tako vem, da brez mene ne morete.. :)

With Love,
Forever Yours

.*.

The most amazing girls never have

boyfriends.
Because all the boys think,

they're not good enough for them.
And they're right.

Katka, ta je za tebe.. :)

Slikica pa je drugače iz Flickr-a. :)

iritirajoče stvari (nekatere so priletele iz Mehike :P)

Dragi moji...

Hja, stanje je tako.. Medtem ko se pol slovenskih vreščečih najstnic gnete pred prizoriščem koncerta Rbd, jaz lepo uživam doma in si polnim baterije.
je pač tako, da me nekatere stvari nenavadno iritirajo, poleg vsega pa se je začel pouk, kar je razlog za mojo utrujenost.
Trenutno sem v fazi, ko mi gre nekaj ljudi, ki me obkrožajo nenavadno na živce, drugi me begajo in še dobro da obstaja tudi par takih, ki me spravljajo v dobro voljo.

Zgoraj omenjena množična histerija pa me je napeljala na misel, da sem res, ampak res, srečna, da Tamala ne sili na koncert, da si ne poskuša mojih oblačil in čeveljčkov ( :D) in da poleg vsega ostalega ve celo, da obstaja skupina po imenu Rolling stones. :)
In da je ne morem ( torej moje sestrice. :D) zaslediti na nobeni spletni strani, kjer v videu razlaga, kako ji je neka skupina spremenila življenje, kako težko je biti ona in nasploh kakšna velika
fan-ica je. :D

Ja, ME iritirajo malo. Ne ker so mi antipatični na pogled- halooo, jaz iz dolgočasja gledam celo nadaljevanko (!!) :), gre samo za to, da se mi zdi, da kdor ne zna peti, naj bo pač tiho. :) Ali pa naj prepeva, trikrat zaklenjen, v svoji kopalnici. :D

Glede ostalih stvari paaa... Faza bo minila, i hope, in potem bo vse ok. Tempo ostalih stvari se bo tudi sčasoma upočasnil, tako vsaj pravijo. Itak pa sem že z mislimi pri maturancu.
Korzikaaaaa- here we coooomeeee.. :D

With Love
Forever yours

guess there`s no happy ending for me and mr. Morphius..

Od kod, za vraga, mi uspe sanjati tako kot sem danes?
In ne, prej se nikoli nisem pritoževala, moj spanec je bil nebeški, vedno ga je bilo dovolj in mislim da je bil edini, s katerim sem imela uspešno in dolgo razmerje.
Potem pa, kar nek večer... Štejem ovčke, se premetavam, poslušam glasbo, igram igrice na mobitelu. In je ura 2.000 in potem 3.00 in jaz še kar ne spim in si zamišljam najbolj nenavadne in nikoli uresničljive situacije, ki bi se lahko zgodile, če bi bilo sonce npr. štirikotno ali pa bi se zgodila kakšna naravna katastrofa, ki bi pustila posledice na mentalnem področju vseh živih bitij. Anyway, ko je bila ura nekje 4.00 in sem imela za seboj 3519 preštetih ovčic, nekaj preseženih rekordov v igricah, dva pregnana ( in, kot je kazalo naslednjih 5 ur, tudi mrtva) komarja, 4x odprto in zaprto okno, sem končno zaspala.
NAslednji dan sem se z namenom, da se soočim z g. Morfijem, odpravila spat malce prej. In je bilo ok, razen sanj.
In od takrat naprej, dragi moji, v sanjah lebdim nekje med spancem in budnostjo, znanstveno fantastiko in resničnostjo. Bogve od kod privlečem ljudi iz preteklosti, ki jih nisem videla že kakih 5 let, torej bi mi morali po vseh pravilih že dišati po naftalinu. Ampak da je vse še boljše, eno in isto osebo sem sanjala že v treh različnih nočeh, v treh različnih sanjah in v treh različnih situacijah. Ampak najboljše je, da me s to osebo veže le neka daljna krvna povezava in da sva se družila le v otroštvu in zatorej niti ne vem prav, kako zdaj izgleda. JA, in tole osebo družim z drugimi osebami, ki bi po vseh pravilih že davno morali potoniti v pozabo.
In ne, ne spim dobro. In ja, to je razlog, da se zadnje dni vlečem okrog in ne vem kaj bi sploh rekla ( in to jaz!!!!) in ne vem prav kaj delam in se mi nič ne da.

In najboljše je, da sem za njega res mislila, da bova živela happily ever-after. Spanec in jaz, da ne bo pomote. Hočem ga nazaj. Resno mislim! :(

With Love
Forever Yours

puppetzi danes

Hmm..da še na hitrco prilepim semle en videospot.. Spet bo od slovenske skupine, ker pač mam -that thing- do slovenskih bandov- :)

Puppetz so 5 članska skupina s postavo 2 kitarista,bobnar,vokalist,basist. Prihajajo iz Novega Mesta, za njimi je sodelovanje na nekaj natečajih, izdali pa so tudi svoj prvi album z naslovom Forte balade.
Spot so posneli za pesem Naj vidijo, za katero so združili moči s Tomijem Megličem, pevcem skupine Siddharta, in se tako, vsaj po mojem mnenju, povsem siddhartizirali. :) In to ni nujno slabo. :)