sreda, 17. november 2010

Nikdar sonce ni tako žarelo..*

Se ti zdi vredu, če ti rečem, da mi dišiš kakor pomlad? Se ti zdi narobe, če poleti s tabo želim gola zaspat? Boš jeseni čakal zimo z mano in me nesel do pomladi?

Zunaj je siv dan, tak turoben, jesenski. Jaz sem pa super. :)
Težko sem jo že čakala, to jesen, ki je letos nasploh čudovita. Toliko sončnih dni, kot jih je bilo v dveh kratkih mesecih, jih lani nisem doživela celo leto. In toliko črnila, ki sem ga porabila v dveh kratkih mesecih, ga lani nisem porabila celo leto. Toliko super glasbe in koncertov, kot jih je bilo v dveh kratkih mesech, jih lani nisem slišala celo leto.
Tako da, jaz sem super- zaradi mnogih stvari, ki mi vedno znova polepšajo dan. Ja. :)

Če ti rečem, da bom vedno tvoja, a boš rekel, da boš moj?

With Love
Forever Yours :*

četrtek, 7. oktober 2010

rimrimrimrimrim.

V pričakovanju jutrišnjega dne sem. Metulji v trebuhu ter mravljinci v stopalih, ki pa niso posledica živčnositi, temveč preplesane noči. :)
Če se me Janez jutri usmili in če je Marko frajer, potem bo vse super. Bom šla v ponedeljek na eno jackcolo v Jugoslavijo, bom poiskala svojega James Deana in in nasploh bo vse kot mora biti. Dum spiro, spero in ne bom se mu dala, Rimu. :)

With love
Forever Yours

četrtek, 5. avgust 2010

The last bow.

Dovolj je. Dovolj pretvarjanja in upov polnega avgusta. Dovolj. Čas je, da se nehava slepiti-oba veva, da nekatere stvari potrebujejo ogromno časa, da dozorijo. Midva ga nimava. In čas je vse, pa naj reče kdo karkoli hoče. Čas je vse.
Zato ti pravim (tebi in svetu): DOVOLJ!
Dovolj sva stara, da se nehava igrati. Čeprav smo ljudje ustvarjeni, da igramo igro, celo življenje eno igro in znotraj nje mnoge manjše igre, igrice. Tudi sam Albin je rekel, da vsak posameznik igra vlogo, ki mu jo nameni družba. No, Albin, naj te razsvetlim: Poznam vsaj eno osebo , ki uživa, ko si lahko v glavi plete svoj lastni scenarij, ki za svoj majhen oder določa, kako bo potekala predstava, ki je namenjena širšemu občinstvu, in mu je v tem scenariju popolnoma vseeno za družbo ter njene predsodke in paradigme. Ampak ne več, zavesa je padla, določeni igralci dajemo odpoved.
In ne, oditi ni najlažje. Jaz sem potrebovala precej časa, da sem se obrnila in odšla. Precej časa. Pač znaš z besedami, to ti priznam. Čeprav sem sovražila biti bad guy,ves čas in vsak trenutek posebej.
Toda zdaj je dovolj. Predolgo se poznava. Predobro se poznava. In že zdavnaj sva prestopila vse meje. Ne najdem razloga, da bi nadaljevala, niti ga ne iščem.
Danes bo moj zadnji priklon v tvoji igri. Mislim, da ne boš opazil. Šele čez čas boš ugotovil, da mi je dovolj vsega. Dovolj tebe. In razumel boš, vem, da boš. Predobro in predolgo me že poznaš.

With Love
Forever Yours

ponedeljek, 26. julij 2010

Goodnight, goodnight.

So much to love.. So much to learn..
But I won’t be there to teach you.
I know I can be close but I try my best to reach you.

So goodnight, goodnight,.. hope that things work out all right.*

četrtek, 17. junij 2010

The letter*

Dragi docent!

Na Vas se obračam s prošnjo, da za jutrišnji izpit ne bi hrepeneli po inovativnosti, po novostih. Staro je dobro, pravijo, zato, prosim, nikar ne oklevajte in kar brez skrbi nadaljujete tradicijo s starimi izpitnimi vprašanji.
Če ne, naj izrazim blago grožnjo, septembra ne bom sedela v tretji vrsti, niti Vam ne bom dovolila čez ramo kukati v mojo izpitno polo.

Hvala in lep pozdrav!
N.

sreda, 9. junij 2010

Run*

Kar naenkrat se svet zavrti za 180°. Zapreš oči in je vsega konec.
Tako hitro.
Tako za vedno.

Even if you cannot hear my voice... I'll be right beside you, dear.