Hejhej!Zadnja nedelja v oktobru je, jaz pa nisem nič pisala, ker s je toliko dogajalo.
Še vedno se privajam, ampak se vedno znova zavem, ko kofetkam ob Ljubljanici ali pa ko hitim proti Prešernu, ker sem spet pozna, da je tako prav, da mi je pravzaprav tukaj čisto fajn...
So pa kljub temu še vedno težke, te nedelje. Si vedno mislim, kaj mi je bilo treba Ljubljane- sploh po takšnem super vikendu, kot je bil ta..
Zato sem danes tako dolgo pakirala, zato sem bila tečna, ker sem vedela, da grem. Da bom spet cel teden tukaj, da mi bo res fajn, ampak da mi bo kljub vsemu nekaj manjkalo. Da bom spet spila preveč kave, pa vseeno ne s tistimi, s katerimi jo pijem najraje. Da si bom spet cel ponedeljek pela, ker mi bosta tako manjkali tisti dve večerni uri petja. Da bom eno ljubico v celem tednu slišala samo preko telefona, drugo bom pa zamegljeno gledala na ekranu, ker je Graz kljub vsemu zelo daleč. Da bom čakala tiste pogovore, ker je to še ena vez, ki me veže na Maribor.
Ampak vem, da bi bilo vse drugače, če bi ostala. Bi bila še vedno na krožnici, nič se ne bi spremenilo. Zdaj pa imam te super vikende s tistimi, samo mojimi. Zdaj so pogovori z ljubicama še samo bolj zanimivi. Zdaj moj vikend diši po cimetu. :) In ko pijem že skoraj tradicionalni večerni teranov liker vedno vem, da je prav, da sem tukaj. Da me kljub tečni nedelji čaka krasen teden in še lepši vikend.
With LoveForever Yours
