And I find it kind of funny. I find it kind of sad..*

Hejhej!

Ker je v Ljubljani sneg in je sneg v Mariboru. So letos tudi lučke, je kuhano vino. In spet ni božičnega vzdušja.
Morda se moram samo dobro naspati in ko se bom zbudila, bo nov sneg in bodo moje prve stopinje na pločniku. Lučke bodo svetleje žarele in videla jih bom, ko bom spet navsezgodaj hodila ob Ljubljanici. Bom pela nove božične pesmi in cimet bo spet dišal. Snežilo bo, jaz pa bom začutila tisto pristno veselje, kot nekdaj.
In bodo iste novoletne obljube- o pozabljanju in o drugje in drugače. Pa ne bodo. Tudi, če se bom naspala, ne bodo.
Letošnja zima je pač drugačna. In nisem še čisto prepričana, če mi je všeč.

With Love
Forever Yours

*gary jules- mad world

the start of something beautiful*

Always in my thoughts you are
Always in my dreams you are
I got your voice on tape
I got your spirit in a photograph
Always out of reach you are

Cold inside my arms you are
Simple like a child you are
I remember when you took my hand and led me through the rain
Down inside my soul you are

The more I show the way
I feel the less I find you give a damn
The more I get to know the less find that I understand
Innocent, the time we spent, forgot to mention we're good friends
You thought it was the start of something beautiful?
Well think again.

Mother lost her looks for you
Father never wanted you
I trust to love and then I find you never really felt the same
There's something in your heart so cruel

*the porcupine tree

-

I wasn`t fooled. I knew you at once.

s.plath

Vabila si me v objem na rob prepada.

Vem, morala bi več pisati. Morala bi dokončati zgodbo o popotovanju treh deklic v neznano. Morala bi si skuhati kakav, da se pogrejem. Morala bi storiti, kar odlagam že tri leta, pa mi je bilo preveč lepo oklepati se spominov in bežnih trenutkov. Morala bi z ljubicami na martini, da nadoknadimo zamujen vikend.
Vendar zdaj lahko samo to:

Trdno sezidan svod izkrivljenih podob/z veseljem v očeh tiho se spušča name/Divji plaz besed v prijazni smeh odet/kaplja mi na obraz/ gromko doni v duši/ Namesto zvezd nebo/ prekrile tvoje so zasanjane oči/ kadar sem mislil nate/ Hladnih rok dotik/ tih šepet in krik/ vsak tvoj dih in gib / vlival je radost vame/Vabila si me v objem na rob prepada/zaprla mi oči in odšla/dala mi poljub, ki v srcu seka rane/ hladne kot zobje lačnih zveri.

In še marsikaj bi morala, toda nič danes. Bo jutri čas za vse.

With Love
Forever Yours

Zdrsnem vsakič, ko sklonim se v poljub..*

*Demolition Group- Mesečina

Tole sem odkrila šele pred nedavnim. In mislim, da so vse besede odveč. :)

So you face it with a smile..*

Hejhej!

Zadnja nedelja v oktobru je, jaz pa nisem nič pisala, ker s je toliko dogajalo.

Še vedno se privajam, ampak se vedno znova zavem, ko kofetkam ob Ljubljanici ali pa ko hitim proti Prešernu, ker sem spet pozna, da je tako prav, da mi je pravzaprav tukaj čisto fajn...

So pa kljub temu še vedno težke, te nedelje. Si vedno mislim, kaj mi je bilo treba Ljubljane- sploh po takšnem super vikendu, kot je bil ta..
Zato sem danes tako dolgo pakirala, zato sem bila tečna, ker sem vedela, da grem. Da bom spet cel teden tukaj, da mi bo res fajn, ampak da mi bo kljub vsemu nekaj manjkalo. Da bom spet spila preveč kave, pa vseeno ne s tistimi, s katerimi jo pijem najraje. Da si bom spet cel ponedeljek pela, ker mi bosta tako manjkali tisti dve večerni uri petja. Da bom eno ljubico v celem tednu slišala samo preko telefona, drugo bom pa zamegljeno gledala na ekranu, ker je Graz kljub vsemu zelo daleč. Da bom čakala tiste pogovore, ker je to še ena vez, ki me veže na Maribor.

Ampak vem, da bi bilo vse drugače, če bi ostala. Bi bila še vedno na krožnici, nič se ne bi spremenilo. Zdaj pa imam te super vikende s tistimi, samo mojimi. Zdaj so pogovori z ljubicama še samo bolj zanimivi. Zdaj moj vikend diši po cimetu. :) In ko pijem že skoraj tradicionalni večerni teranov liker vedno vem, da je prav, da sem tukaj. Da me kljub tečni nedelji čaka krasen teden in še lepši vikend.

With Love
Forever Yours

*Liquido-Narcotic

Somewhere only we know*

Hejla!

Bom malo prekinila serijo potopisov, ki sem jih obljubila, a mi ne gredo tako hitro od rok (tipkovnice). Se jih oklepam, teh spominov na nepozabno poletje, na zadnje srednješolsko poletje.
Resno bi že morala pakirati in nasploh se pripraviti na Ljubljano, jaz pa še kar sedim za računalnikom, v pižami in s skodelico kave v roki. Razmišljam, kaj vse mi je dalo to poletje, kaj vse bom pustila za sabo, koliko mene bo ostalo tukaj in bo čakalo na vikend, da pridem domov.

In se veselim Ljubljane, res se je. Komaj čakam vsakodnevni jutranji sprehod po Petkovškovem nabrežju, kofetkanje ob Ljubljanici, narekovanje svojega tempa, neodvisnega od drugih... Se je veselim in vem, da bo super, da bo tudi to nepozabno obdobje v mojem življenju, pa vseeno razmišljam o vseh ljudeh, ki jih bom videla samo za vikend, ob kavi in na hitro. Se bom morala privaditi na to, vem.

Zato sem pišem tukaj in razmišljam in sama sebi govorim, da ne grem na konec sveta, da je bolje tako. In je, vem, da je.
Počasi grem odpret omaro in poiskat kovček. Čas je, da pustim nekaj za sabo, čas je za nove stvari.

With Love
Forever Yours

*Keane-Somewhere only we know